1. jan. 2012

I never paint dreams or nightmares.

Eno leto nazaj ob istem času sem vedela, da me nekaj čaka. A niti v sanjah si nisem predstavljala takega popotovanja. Nekaj deset tisoč kilometrov, velik nahrbtnik in odprto srce je bilo vse, kar sem potrebovala, da sem se znebila stare prtljage, ki sem jo pustila zakopano v drugem svetu.

In zdaj sem tu. Same same but different. Spet nazaj. Zopet v elementu.

In tako sem prišla do konca in začetka ob istem času. Še eno leto je naokoli in vedno je težko zapreti staro knjigo in začeti pisati po novi. Sprva nobena pisava ne ustreza, a s časoma vse najde pravo pot. Prah, ki se dvigne ob zaprtju knjige je tako zelo pomirjajoč in napoveduje le eno - spet je čas za nove obljube, za drugačne poglede in ... Tokrat brez prekrižanih prstov.



I paint my own reality.

Foto by: AD_Photography