Priznanje, za katerega sem zbirala pogum več kot leto dni, je prišel na plano tako spontano, da za hip niti nisem verjela, da sem ga zares in čisto naglas povedala pravi osebi. Zmedenost in kasnejši stavek, je razširil moja obzorja. Končno vem, in kar vem, mi je všeč.Vse staro je za nami in v pričakovanju novega, je svet veliko lepši. Toliko stvari je tam zunaj in komaj čakam, da se predam z vsem, kar imam. Zdaj vem, da me nekaj čaka, da pridem nazaj. In takrat bo mogoče pravi čas.
V omami je vse tako gladko izgovorljivo in besede, ki niso bile zavite v celofan, so bile pisane samo za mojo kožo. Še zdaj čutim tisti dotik in pogled, ki sta spremenila moj svet. Na lepše.
... the future may never come.
Foto by: *LinaDomina
