26. jan. 2010

What’s worse?

Tavanje iz preteklosti in boleč padec nazaj v sedanjost se lahko zgodi vsakemu, ki prepogosto skuša lebdeti deset centimetrov nad tlemi. Samo odločiti se moramo, če je cena padca vredna občutka, zaradi katerega neprestano hrepenimo po nečem "nedosegljivem".

Karma. Nekaj neotipljivega, nevidnega, neslišnega in nedojemljivega. Ampak ... OBSTAJA! Dan za dnem, situacija za situacijo, oseba za osebo mi to neizpodbitno dokazujej. Kar oddaš, tudi prejmeš. Tukaj ni prostora za kompromise in večne prazne obljube.

Pustiti stvarem, da gredo in narediti prostor novim, je verjetno najboljši možni zaključek, ki si ga lahko zaželiš. Samo, da včasih sploh ni tako enostavno, kot si sprva zamišljamo.


... New wounds, which are so horribly paintful, or old wounds, which should have healed years ago and never did?

Foto by: *lucbecks


12. jan. 2010

Better lock it down ...

Stanje niha. Nikoli ne morem točno predviditi naslednjega koraka. Vse to stvar naredi še bolj zanimivo, a hkrati popolnoma prenevarno mojemu srcu.

Včasih si rišemo navidezne črte, ki naj bi nam olajšale stvari, v resnici pa vse le še otežijo. Ugotoviti, kdo si in kje sploh si, sploh ni tako zelo lahko, kot sprva deluje. Stopiti preko črt in razjasniti meje, je večja dogodivščina, kot se tega zavedamo. Dihanje pod vodo privede do zanimivih spoznanj, ki določajo vsak naslednji korak. Potopitev zna biti dolgotrajni in predvsem zahtevni proces.

Kdaj veš, kdaj je preveč? Preveč in prekmalu?



... Clock is ticking.

Foto by: nextDoorARTist