I left my heart ...

Popoldanski spanec dokazano ne prinese nič dobrega. Namesto spočitega telesa, dobiš polomljeno srce in težko vrečo spominov, ki ti ne pusti dihati.

Ne, nimam solznih oči, samo alergija je. Brskanje po preteklosti in ugotavljanje kdaj sem bila jaz jaz sem odložila za nedoločen čas. Mogoče na nikoli.

So stvari, o katerim preprosto ne moreš govoriti. Priznati čustva naglas, ki jih še sam sebi težko, je dejanje, ki ga ne zmore vsak. A bi prihranilo marsikatere sanje, ki lomijo srce.

... on the dance floor.

Foto by: sava2205

The spaces between your fingers were created so that ...

Meje so le v glavi. Prepovedana mesta so danes podrla ograjo. Z vetrom v laseh je resnično stanje le zamegljena senca resničnosti. Edina želja je ustaviti film preteklosti.

Strah pred slovesom je največja napaka, ki lahko naredimo. Ni vsako slovo napačno, samo spredviditi moramo, kdaj je to točno tisto, kar potrebujemo. Ko je priložnost, da začnemo znova.

Ni važno, kako načrtujemo vsak naslednji korak, čas vedno prinese vse ob svojem času. Ni bližnjice, so le stran pota, ki odložijo naše želje za nedoločen čas.

.... another's could fill them in.

Foto by: ikate

I'm all glued back together now ...

Kdaj veš, da je napočil tisti čas, ko je potrebno spakirati svoja čustva, misli in pozornost ter oditi? In ne vzeti manj, kot si zaslužis. Obstaja prav tisti trenutek ali je vse le v naših glavah?

Početje, ki nima ne smisla niti ne konca, vedno napolni telo z bolečino. Preusmerjanje misli je tako lahko, a končni učinek (še) ni odkrit. Če tistega sploh nimamo, lahko to sploh pogrešamo?

Dva izhoda, oba istočasno zasedena in okupina. Štetje do sto, globok vdih in korak naprej. Odmakniti pogled od tistega, umiriti svoj srčni utrip in pospešiti svoj korak. Ja.


... I make no apologies for how I chose to repair what you broke.

Foto by: Psychosomaticc

I hate it that I am so in to ...

Preteklost je dolga, prihodnjost pa še daljša. Sedanjost je trenutek, daljši kot preteklost in prihodnjost skupaj.

Izsušena tla so žejno vsrkavala solze, a sem s seboj prinesla premalo žalosti. Če že ne odmine, kaj izgine vse, kar me obdaja. Postaviti se na noge takoj po padcu je tako, kot bi želel naučiti zlomljeno lutko hoditi. Kup nesmislov sredi navidezno smiselne resničnosti.

Strahu pred malimi stvari se poslužujem, da lažje pozabim na velike strahove hkrati pa raziskujem meje med dovoljenjim in prepovedanim. Biti igralka in vse bo samo igra.

... you.

Foto by: Create illusions

Sometimes you have to know ...

Misli. Zjutraj male, ponoči prevelike. Ponavadi skrivajo v sebi takšno moč, da se je sprva sploh ne zavedaš. Pronicajo skozi sanje in pridejo na plano, ko najmanj pričakuješ. Ovijejo se okoli telesa, zastrupljajo dušo in nikoli ne zapustijo prizorišča prve.

In spet sem tukaj. Z novim kupom vprašanj na katera nimam/nočem odgovora.

Niso vsa spoznanja, ne glede na to, kako močno nas privlačijo, vredna svoje cene. In pika. Jutri so na vrsti pomembnejše stvari. Danes je dovoljeno sanjati.

... when to let go.

Foto by: =o--tebem--o