Diham, da pozabim ... Da pozabim, da boli. Počasi se bom sprijaznila s tem, da je treba določene stvari prerasti, pozabiti in odditi, pa čeprav to ni najlažja pot.Še ena misel, še en pogled in grem. Tokrat za vedno. Prisežem, da se ne bom več ozirala nazaj in spraševala, zakaj.
Obljubim, sama sebi.
Odhajam lovit delčke same sebe, tam na drugo stran. Mogoče se najdem še pravi čas.
Še vedno skupaj, še vedno izgubljena.
