Trenutki, ko je nebo poplavljeno z zvezdnimi utrinki in vsak dobi možnost, da izreče svojo obljubo, se mi tla pod nogami znova za hip zatresejo.
Včasih se mi zdi, da mi prsti zmrznejo in da komaj še stojim. Glas se mi trese in nimam pojma kam sem namenjena. Niti več ne vem, od kod prihajam. Imeti občutek, da temu nikoli ne bo konca sploh ni prijeten.
Kdaj pa kdaj ustaljeno in normalno sploh ne bi bilo tako zelo slabo. A kaj, ko strmim k tistemu, ki me bo zaras osrečilo.
Mogoče kmalu. ... here.
Ni konca ne kraja. Intuicija je zakon stvar. Nikoli ne zataji.
Sedeč na stolu premagujem lastne strahove. Misli na vsake toliko časa zaidejo k stvarem, katere se tako zelo trudim pozabiti. Dogodki se prehitevajo in nizajo v napačnih zaporedjih. Ljubim urejenost in sovražim red.
Ko se ti ena in ista pesem vrti v ritmu vibracij ljubezni in ko se ti zdi, da je zgodba že popolnoma končana vedno sledi presenečenje.
Vse to je čar tega.
... so hard?
Stokrat in še tišočkrat lahko prisežeš, da je stvar že pozabljena in da si že za celo večnost in en korak pred njo; da ne dovoliš, da bi se te še kdaj dotaknila v takšni meri, da bi bolelo, pa ... Pride noč, ko te mrzla tišina in zvok teme prebudita v drhtečem stanju in s solzami v očeh.
Negotovost za trenutek preplavi moje telo in se spremeni v dvom in na vprašanje na katerega nimam odgovora.
Še vedno strmim naprej. Sekundo večnosti si lahko privoščim.
... made you smile.
Trenutki, ko je nebo poplavljeno z zvezdnimi utrinki in vsak dobi možnost, da izreče svojo obljubo, se mi tla pod nogami znova za hip zatresejo.
