29. nov. 2009

If I could be anyone in the world, I would be me ...

Utrip srca se veča z količino neznane snovi, ki se počasi tihotapi vame. Stokrat že pozabljen občutek se znova prebuja in me vabi na plano.

Jadranje v neznano in negotovo je vedno pustolovščina. Glavni sopotnik je trenutno nerazmišljanje in neanaliziranje nepotrebnih predpogojev, ki tako ali tako nikoli niso v celoti izpoljenji. In vse to naredi stvar še bolj zanimivo in privlačno.

Nikoli v milijonih let si ne predstavljala karkoli se mi trenutno že podi po glavi. In v vsem tem je ča
r.


... Loved by you.

22. nov. 2009

Once you get what you want ...

Bosa stopam po mrzlih ploščicah in se le malo zavedam okoli sebe. Vse okoli mene mrgoli brezbarvih podob, ki mi križajo pot in se nevede spotikajo ob moje noge. Želeti si nekaj tako zelo in potem narediti neumno stvar je tako zelo ... Neumno.

Stokrat lahko naredim eno in isto napako, pa me očitno nič ne more izučiti.

Danes sem stala tam. Želja po neznanem me vedno spravi v nerodni položaj. Ko ne veš kakšen bo tvoj naslednji korak se je najbolje zasmejati. Čisto nalahko.


... that's when you've got something to lose.

16. nov. 2009

Boundaries don't keep other people out ...

Stvari treba prebrati najmanj trikrat, da jih lahko zares dojamemo. Nič ni zelo pomembno in zelo malo stvari je sploh pomembnih. Ko se že petkrat zavrtiš okoli svoje osi in pogled postane resno zamegljen od vse te subjektivnosti, nastopijo težave. Velike.

Zvezde sem nehala šteti v tistem trenutku, ko sem ugotovila, da ne bom nikoli prišla do konca. Vedno sem prišla do iste točke nazaj.

Enkrat se bo moj svet začel vrteti v pravo smer z ravno pravšnjo hitrostjo. In ja, vem, da ne morem dobiti vsega, lahko pa dobim vse kar si želim.


... they fence you in.


Foto by: memelsteak

9. nov. 2009

Maybe if you can't get somebody out of your head ...

Ni jutra niti ni klika, ki bi ti spremenil in obrnil svet na glavo. Obstaja le čas. Že nekaj časa nazaj, je vse minilo, le da se je bilo lažje še nekaj časa naslanjati na porušene temelje in se pozibavati v vrtincu preteklosti, saj je bila ta lahko le tako ohranjena še tistih nekaj stotink sekunde več.

Lepe stvari pridejo tako iznenada. Ko se vse poruši in upanje/obljube vržeš visoko v nebo in zlomljene od padca na beton še dobro zakoplješ in si potiho momljaš v glavi, da tako ali tako ni bilo namenjeno, se le prikaže tisto, kar si potihem vedno sanjal.

Razbiti še zadnji delček nesmiselne preteklosti in najti svoj zlomljen nasmeh je bilo vredno vsega.

... they're supposed to be there.

Foto by: indiae