Ni jutra niti ni klika, ki bi ti spremenil in obrnil svet na glavo. Obstaja le čas. Že nekaj časa nazaj, je vse minilo, le da se je bilo lažje še nekaj časa naslanjati na porušene temelje in se pozibavati v vrtincu preteklosti, saj je bila ta lahko le tako ohranjena še tistih nekaj stotink sekunde več.Lepe stvari pridejo tako iznenada. Ko se vse poruši in upanje/obljube vržeš visoko v nebo in zlomljene od padca na beton še dobro zakoplješ in si potiho momljaš v glavi, da tako ali tako ni bilo namenjeno, se le prikaže tisto, kar si potihem vedno sanjal.
Razbiti še zadnji delček nesmiselne preteklosti in najti svoj zlomljen nasmeh je bilo vredno vsega.
... they're supposed to be there.
Foto by: indiae
