Pride dan, ko bi se lahko utopil v lastnih solzah in prostovoljno ne splaval nazaj na površje. Ker je enostavno ta dan. Stvari, ki običajno niso boleče, danes režejo kožo in puščajo ogromne luknje skozi katere pronica žarek.Tisti sms, ki je bil napisan s tako navidezno lahkoto, je terjal neizmerno moč, s katero je izginil moj poslednji dih upanja. Odgovor, ki ga sploh ne bo, je pustil neizmerno bolečino v mojem obstoju.
Še vedno čakam tisti dan, ki se zdi neizmerno daleč, a hkrati tako zelo blizu, da ga lahko že čutim.
... but here in your arms.
Foto by: ANTM
