Podnevi lebdim v zraku in v mislih sem tam, v drugi dimenziji sveta; ponoči pa se prepustim sanjam in plešem. V glavi se mi vrti od višine in nje, ki mi ogreje dušo in telo.Zamižim. Zvok mi preplavi telo in vsi živčni končiči se mi napnejo. Zaznajo najmanjšo spremembo. Srce mi začne hitreje utripati in čutim pulz. Težak vonj. Čutim jo. Z dušo in telesom. Prepustim se ji. Glava nima več nadzora in misli spuhtijo neznano kam. Telo se ne odziva na realnost, ampak je prepuščeno iluziji. Traja in traja. Kapljice potu mi polzijo po hrbtu. Paše.
Odprem oči, naokoli mene je polno luči. Večbarvnih. Telo hoče še, brez prestanka, brez odmora. Jaz hočem še!
... I onda uspijem prešutjeti teške rijeći i sve grubo.
