Dež. Danes me je ujel nepripravljeno in ... Pasalo je. Čutiti mokre vodne kaplje v laseh, po obrazu. Mokre oprijete jeans kavbojke in premočene balerinke. Bilo je osvobajajoče. Sploh ni bilo potrebnih solz. Dež je vse opravil namestno mene. Samo stala sem.. Tam, sredi pločnika, sredi Ljubljane. Vsi so hiteli, nekateri z dežniki, drugi s palerinami, jaz pa sem stala.Ne rabim dežnika, nočem palerine. Hočem dež. Veliko njega.Ljudje jemljemo stvari preveč samoumnevno. Šele, ko izgubiš, veš, da si resnično izgubil. In ta pristanek na trdnih tleh je tako boleč. Zasidra se globoko v vate in ne pozabiš ga zlahka. Če bi vedela ...
Pogrešam ga, tako zelo.
... spijo na dežju.
