Ko se poruši najtrdnejši zid okoli in znotraj mene, se zdrobi moj bivši mehki svet na tisoče drobnih koščkov. Stati bosa sredi zasneženega travnika z eno samo mislijo in s ponavljajočim filmom pred očmi zna biti tako zelo utrujajoče in ... boleče.Končno najdeš tisti zadnji košček zaprašene sestavljanke, in misliš, da je končano. Pa se v resnici šele začenja. Ponovno se zgodijo stvari, katerim želiš preprosto ubežati. Samo še čakam lahko na tisto vročino, ki bo sežgala te poslednje ostre robove, ki trgajo razkrhano polovico ostalega.
Napačna tarča in zmedena čustva. Preveliko upanje in strto srce. Neomejena ljubezen in skrajšano obzorje. Krog, kjer se stvari ne vrtijo po vrstnem redu in kjer tisto lepo, ni vedno najlepše.
... before she is left.
Foto by: xKimJoanne
