Lahko uničim vse in postavim nova pravila ali pa še naprej upiram toku in si mislim svoje. Enkrat nekje bom nekomu izjema. Vsak dan mi je manj jasno in vsako minuto vem manj. Kje in zakaj. Je postalo tako nevidno, da niti ne vidim več, čeprav je točno pred mojimi očmi?Kocka je padla. Nepričakovano, hitro, a odločno. Pustiti vse za seboj, vzeti le najnujnejše in se spustiti čez pečino. Brez varnostnega padala in z zaprtimi očmi.
Zavestno sem se odločila, da trenutno nočem nobene dodatne drame. Današnje stanje je vse, kar res potrebujem. Če je res to to, bo znala s tem tudi živeti?
... you never gave up hope.
Foto by: Soyismyhomeboy
