ne izbriše preteklosti in poravna stare dolgove. Še vedno čutim reze, ki drsijo po moji notranjosti in burijo duhove. Nekje na poti do cilja sem izgubila bistvo, kar je povzročilo vrtenje v krogih. Vse mi lahko nakazuje, da je že končano pa nikakor ne morem odnehati.Potreben je le tisti klik, ki bi osvetlil situacijo in podal odgovore. Če bi znala, bi vprašala. Le en iskren odgovor in lahko bi začela znova. Četudi brez tebe.
Nezmožnost zaobljube in posledično sprejetje tveganja bolečine prihrani marsikatero solzo, hkrati pa povzroži, da spregledamo bistvo. Kje je najboljše ravnotežje obojega? Lahko stojiš z obema nogama na vrvi petnajst metrov visoko v zraku in ne padeš? Nikoli?
... and love does not, as promised, conquer all?
Foto by: Evilyn182
