Bosa na vročem betonu z nejasnimi mislimi je vse, kar se trezno spomnim. Sonce je žgalo mojo kožo in brisalo moj spomin. V tistem trenutno ni bilo nič več relevantno. Razmrščeni lasje in ostanek srca je tisto, kar potrebuješ za nov začetek.Vse se vrtelo okoli tega, ali sem pripravljena živeti z odgovori. Nepričakovan par besed je objasnil situacijo in zaključila se je farsa nepravlnih sugestij. Končno se je končala drama, v kateri je bilo prostora le za enega.
Stopiti na rob prepada, razširiti roke ter se s pogledom zazreti visoko v modro nebo je vse kar trenutno potrebujem. Kdo pa je rekel, da hočem preživeti?
... but I'm just not sure if we have a future.
Foto by: suicide_bee
