Čustva, ki jih zavest podnevi tako ustrajno skriva pred menoj, me na vsake toliko časa ponoči zbudijo. Še vedno so stvari, od katerih se ne morem posloviti in potihem, nekje globoko v mojem srcu še tlijo. Še vedno ne vem, če sem se pripravljena od tega tako oddaljiti, da bi pozabila in jih spustila.So stvari, ki nakazujejo, kako varno sem se počutila takrat. Včasih še čutim tisti dotik in objem, v katerem sem vedela, da lahko padem pa me bo vedno znova ulovil. Brez vprašanj, čisto enostavno.
Zakaj obstajajo stvari preteklosti, ki nas še vedno tako zelo privlačijo? Po vseh teh letih in vsej tej bolečini? Stvari, ki so bile včasih del mene, so zdaj le še prašen spomin, ki počasi, a z neizmerno bolečino režejo po občutljivi koži.
... when it's too late, too late. (Let me hold you for the last time, it's the last chance to feel again)
Foto by: uchesse_2_Guermante
