o trdo kožo imam, vedno se urežem. Samo korak me loči do tistega sveta, kamor me že dolgo vleče. Pa me še vedno nervira tisti pogled in skorajšni dotik. Zakaj je bilo včasih vse tako enostavno?Blodim, sanjam in jokam ob nepravih trenutkih. Skrivam se pod težo spominov in nočnih stvareh, ki mi dajejo lažno upanje za jutri.
Vem. Pa nočem, ker boli. Izogibam se vsemu, kar me spominja nanj, a hkrati podzavestno iščem vse, kar se še vedno čuti kot on. Kot tista skodelica ob oknu, ki nemo kriči po zavrnitvi. A kaj, ko je vonj premočan.
... Take the moment and make it perfect.
Foto by: xxchange
